Donald Trump je v čestitki ob dnevu državnosti Bosne in Hercegovine pozval voditelje, da izkoristijo priložnost za notranji dogovor.
Tri ženske iz Sarajeva, Banjaluke in Mostara opisujejo svoje spomine na vojna leta in Daytonski sporazum, ki je državi prinesel mir, vendar tudi zapletel njeno državno ureditev.
Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.
Nemški minister Johann Wadephul je med obiskom Sarajeva izrazil močno podporo nemške vlade visokemu predstavniku za BiH Christianu Schmidtu. Poudaril je, da je mesto BiH v Evropski uniji in da Schmidt mora nadaljevati z opravljanjem svoje funkcije, da se zagotovi izvajanje reform in spoštovanje Daytonskega sporazuma. Wadephul je v Sarajevo prispel na začetku svojega prvega obiska Zahodnega Balkana.
V Bosni in Hercegovini je 30 let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma v ameriški vojaški bazi v Ohiu prisotno splošno nezadovoljstvo, čeprav je bil temeljni cilj sporazuma, zaustavitev vojne, dosežen. Eden od tvorcev sporazuma, Krešimir Zubak, poudarja, da se vojna nadaljuje s političnimi sredstvi, kljub doseženemu miru.
Na 71. letnem zasedanju Parlamentarne skupščine NATO v Ljubljani je Zoran Dragišić, vodja srbske delegacije, opozoril na težak položaj Srbov med razpravo o poročilu Tomaša Valašeka "Zahodni Balkan: 30 let od podpisa Daytonskega sporazuma".
Milorad Dodik, nekdanji predsednik Republike Srbske, je ruskega predsednika Vladimirja Putina prosil, naj v morebitnih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ne pozabi na Balkan in si prizadeva za trajne rešitve. Dodik je predlagal tudi ustanovitev komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki Rusije in ZDA, z namenom reševanja balkanskih vprašanj. Izjavo je podal za ruske medije po srečanju s Putinom v Sočiju.
Vladimir Putin se je v Sočiju sestal z Miloradom Dodikom ob robu 22. letnega foruma Mednarodnega debatnega kluba Valdai. Putin je dejal, da razume, da je situacija v Bosni in Hercegovini zelo težka oziroma zapletena.
Rusija bo izkoristila svoje predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov, da bi odprla vprašanje vrnitve k Daytonskemu sporazumu o Bosni in Hercegovini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril pomen tega sporazuma.
Kremlj je sporočil, da bo Rusija odgovorila na morebitno zaplembo svojega premoženja. Dmitrij Peskov je tudi povedal, da se bosta Vladimir Putin in Milorad Dodik sestala v Sočiju. Poleg tega je Peskov izjavil, da se bo Rusija ustrezno odzvala, če bo Ukrajina prejela rakete "tomahawk".
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na Generalni skupščini Združenih narodov opozoril na sistematične napade na Srbe v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Lavrov je obtožil Zahod, da spodkopava Daytonski sporazum in krši pravice Srbov, s čimer ogroža mir na Balkanu. Poudaril je tudi, da so sankcije proti Iranu nezakonite.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić in ameriški sekretar Marco Rubio sta se srečala v New Yorku na obrobju Generalne skupščine ZN. Pogovarjala sta se o krepitvi političnega dialoga in gospodarskega sodelovanja med državama ter o dialogu med Kosovom in Srbijo. Rubio je poudaril pomen partnerstva med ZDA in Srbijo.
V Moskvi se je sestal Sergej Lavrov z Miloradom Dodikom, kjer mu je izrazil podporo. Lavrov je obtožil Zahod, da ogroža mir in stabilnost na zahodnem Balkanu ter da se v BiH dogaja državni udar. Dodal je tudi, da so pravoslavci v BiH tarča in da je bil masaker v Buči insceniran.
Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ne bo ostala ob strani pri dogajanju v Republiki Srbski in Bosni in Hercegovini. Poudaril je, da je vprašanje izvajanja Daytonskega sporazuma stalna tema. Poleg tega je ocenil, da je Zahod sprožil krizo v Republiki Srbski in na Kosovu z namenom, da bi rušil srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pri čemer naj bi bile krize časovno usklajene, da bi se izvajal maksimalni pritisk nanj.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je na Braču srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Urad hrvaškega predsednika o srečanju ni izdal uradnega sporočila. Orban že več let dopustuje na Braču.
Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je izrazil obžalovanje glede podpisa Daytonskega sporazuma, češ da so bili Hrvati v Bosni in Hercegovini prevarani. Po 30 letih meni, da če bi Hrvati vedeli, da ne bodo enakopravni, sporazuma ne bi nikoli podpisali. Njegove izjave so sprožile burne odzive v javnosti.
Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so se sestale z ambasadorji držav Kvinte zaradi groženj ruske ambasade. Elmedin Konaković je izpostavil poskus vmešavanja v notranje zadeve BiH. Ambasada Rusije je srečanje označila kot iskanje "črne mačke v temni sobi" in zatrdila, da bo še naprej delovala v skladu z Daytonskim sporazumom. Medtem se oblasti BiH niso odzvale na grožnje, Konaković pa ni odgovoril na vprašanja o protestni noti.
Položaj srbskega predsednika Aleksandra Vučića se je znašel pod pritiskom zaradi protestov, ki potekajo že od konca preteklega leta in se radikalizirajo. Evropski poslanec Helmut Brandštetter je izrazil zaskrbljenost zaradi policijske brutalnosti in spopadov s protestniki v Srbiji ter poudaril, da je sprememba vlade del demokracije. Razočaran je tudi nad odzivom Evropske unije.